Se bo danes izrisal obris bodoče koalicije?

Danes bodo poslanci, ki so bili izvoljeni na državnozborskih volitvah 22. marca, prvič sedli v poslanske klopi. Na dnevnem redu konstitutivne seje so zgolj tri točke, saj se začasni vodje poslanskih skupin o ustanovitvi prvih parlamentarnih odborov v sredo na sestanku pri odhajajoči predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič niso uspeli dogovoriti.

Poslanci bodo na prvi seji, ki jo bo do izvolitve novega predsednika državnega zbora vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz stranke Demokrati, najprej imenovali predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK). Ta komisija mora namreč pripraviti predlog sklepa o potrditvi mandatov novoizvoljenim poslancem.

Že pri tej točki pa je situacija neobičajna. Doslej je namreč vodenje MVK praviloma pripadlo največji poslanski skupini, tokrat pa s svojim predlogom nista uspeli niti relativna zmagovalka volitev Gibanje Svoboda niti drugouvrščena SDS.

Bodo poslanci SDS vložili pritožbe na volilne rezultate?

Da vodenje te komisije ne bi prišlo v roke stranki Janeza Janše, ki vse od volilne nedelje izpodbija rezultate volitev, je začasni vodja poslancev Svobode Borut Sajovic nato predlagal, da je predsednik MVK iz vrst Demokratov.

Ob vzdržanih glasovih SDS in NSi je njegov predlog na sredinem sestanku dobil večinsko podporo. Tako naj bi mesto predsednika MVK zasedel Tadej Ostrc iz Demokratov, mesto podpredsednika pa prvak Resnice Zoran Stevanović.

Ali bodo poslanci SDS do današnje seje MVK vložili pritožbe na volilne rezultate, v Janševi stranki ne razkrivajo, so pa doslej to možnost že večkrat izpostavili.

Potrditev poslanskih mandatov je sicer druga točka na današnji ustanovni seji. Državni zbor je konstituiran, če je potrjenih vsaj 46 mandatov.

SD ne želi vstopiti v igro, izvolitev Ciglerja Kralja bi nakazala obrise prihodnje desnosredinske vlade

Najbolj burno dogajanje pa je mogoče pričakovati pri tretji točki dnevnega reda – izvolitvi predsednika državnega zbora. Za to mesto je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. V Svobodi so že napovedali, da kandidata iz svojih vrst ne bodo predlagali, prav tako tega ne bodo storili v Levici.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob naj bi se v preteklih dneh oziral proti SD in njihovemu predsedniku Matjažu Hanu, a naj bi Socialni demokrati ocenili, da bi 46 potrebnih glasov za izvolitev težko dobil, zato v to igro ne želijo vstopiti.

V političnih krogih krožijo tri imena možnih kandidatov za predsednika državnega zbora. Eden od njih je začasni vodja poslanske skupine in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj. Predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec je že večkrat izpostavil, da bi bil Cigler Kralj odličen predsednik parlamenta, da pa brez širšega dogovora znotraj desne sredine ne bodo predlagali kandidata iz svojih vrst.

Ker so v NSi že večkrat povedali, da v koalicijo z Golobom in s Svobodo ne bodo šli ter da želijo sodelovati pri oblikovanju desnosredinske koalicije, mnogi ocenjujejo, da bi predlog za Ciglerja Kralja in njegova izvolitev na čelo parlamenta že nakazala obrise prihodnje desnosredinske vlade.

Stevanović pokazal navdušenje, v sedanji koaliciji menda naklonjeni kandidaturi Križana

Drugo ime, ki se pojavlja, je prvak Resnice Zoran Stevanović. Ta je v sredo rekel, da zaenkrat ni kandidat za predsednika državnega zbora, včeraj pa je nad morebitnim imenovanjem na to mesto kazal že veliko navdušenje.

Poudaril je, da se v Resnici poigravajo z idejo, da bi vodenje parlamenta pripadlo njihovi stranki, in da se bodo pred konstitutivno sejo državnega zbora o tem pogovorili z začasnimi vodji poslanskih skupin.

Stevanović pa ne izključuje, da bi Resnica za predsednika državnega zbora podprla bodisi Janeza Ciglerja Kralja bodisi Franca Križana iz vrst Demokratov, če bodo o tem dosegli soglasje v tako imenovanem tretjem bloku, ki ga sestavljajo NSi, Demokrati in Resnica. A se, kot so včeraj zvečer dejali prvaki teh treh strank, o možnih kandidatih za predsednika državnega zbora doslej še niso pogovarjali.

Tretje ime, ki se omenja v igri za vodenje parlamenta, je Franc Križan. Tej kandidaturi naj bi bili menda naklonjeni v sedanji koaliciji, saj da bi njegova morebitna izvolitev nakazovala možnost, da Demokrati ali vsaj del te stranke vstopi v Golobovo koalicijo.

A je prvak Demokratov Anže Logar, ki ni bil izvoljen v državni zbor in ne bo sodeloval pri odločanju o predsedniku državnega zbora, včeraj ponovil, da se njihova stranka odpoveduje kandidatu za predsednika državnega zbora in da ne bo sodelovala pri različnih špekulacijah.

Največ zapletov pri imenovanju predsednika državnega zbora po volitvah leta 2011

V preteklosti je bilo največ zapletov pri imenovanju predsednika državnega zbora po volitvah leta 2011, na katerih je relativno zmago dosegla Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića. Za vodenje parlamenta sta se tedaj pomerila Borut Pahor, ki ga je predlagalo deset poslancev SD, in kandidatka Pozitivne Slovenije Maša Kociper. Tako v prvem kot v drugem krogu glasovanja je Pahor dobil 31 glasov, Kociper pa 28.

V tretjem krogu se Pahor za kandidaturo ni več odločil, SD pa je napovedala podporo Maši Kociper. A je bilo prepozno. Pred tretjim krogom so se namreč sestali predsedniki SDS Janez Janša, Državljanske liste Gregor Virant, Desusa Karl Erjavec, SLS Radovan Žerjav in NSi Ljudmila Novak in s svojim kandidatom – Gregorjem Virantom – Jankovićevo kandidatko prehiteli "po desni". Virant je dobil 52 poslanskih glasov, Kociper pa 38, s tem glasovanjem pa je bila izrisana podoba druge Janševe vlade.